Dokumentarna predstava.
Če ne postanem mama: bom ostala sama? Me bodo klicali “stara devica”? Ali bom kdaj izkusila brezpogojno ljubezen? Bom obžalovala, ko bo že prepozno?
Avtorice iz kolektiva Igralk so v (srednjih) tridesetih in čutijo, da se jim izteka čas za odločitev o materinstvu. So prva generacija žensk v svojih družinah z resnično svobodo izbire: za razliko od babic so finančno neodvisne in materinstvo še zdaleč ni samoumevno, kot je bilo za njihove matere.
Noseča sem. Bom lahko še kdaj tako ustvarjalna, če postanem mama? Bom manj nadarjena, ker ne bom imela časa, da bi se posvetila umetnosti? Kaj pa če raje delam predstave, kot da sem mama?
Vprašanje materinstva je predstavljeno tudi kot eksistencialno vprašanje avtoric, ki so »na svobodi« ali neodvisne ustvarjalke, brez pravice do porodniškega dopusta, bolniške ali letnega dopusta.
Ali bom lahko obdržala kariero neodvisne umetnice, če bom postala mama? Ali se bom morala odpovedati temu, kar sem, za nekaj, kar šele bom?
Ali je v svetu pospešenega kapitalizma in vedno večjih delitev na bogate in revne, v svetu negotove prihodnosti, nenehne grožnje jedrske vojne in povečanih migracij, ki jih povzročajo ekološke katastrofe, sploh moralno razmišljati o tem, da bi ustvarili novo bitje? Ali lahko odločitev o materinstvu še vedno razumemo kot nekaj »naravnega« in »samoumevnega«, kar pade na ženska pleča, brez zadostne podpore sistema?
Ustvarjalke iz Kolektiva Igralk (predstavi Babice, Punce) so v novem projektu združile moči z režiserko in avtorico Rajno Racz, ki je v času raziskovanja in ustvarjanja predstave že mlada mamica. Osmišljanje novega dela je potekalo na podlagi večmesečnega umetniškega in (avto)etnografskega raziskovanja. Gledališče je postalo prostor ustvarjanja in nežnega sobivanja z otrokom, oder pa arena za soočenje igralk z lastnimi strahovi, upi, tradicionalnimi in sodobnimi predstavami ter imperativi o ženskah, umetnicah in materah ter prostor za svobodo (izbire).
