Po motivih Shakespearjevega Macbetha
William Shakespeare in arhetipski izrazi ljudske kulture so našli sugestivno sozvočje v predstavi, ki je lani prejela nagrado Ubu (najpomembnejše priznanje za dosežke na gledališkem področju v Italiji). Predstava poleg izvirne estetike in koncepta režiserja Alessandra Serre prinaša tudi sporočilo o pomenu zaščite jezikovnih manjšin in sploh krajevne kulture.
Sporočilna moč ljudske tradicije stopi v tej predstavi v stik z mojstrovino svetovnega gledališča in najde v tej povezavi nove poti izražanja. »Odpovedali smo se vsem ženskim vlogam, zgodbe pa nismo prikrajšali,« je povedal režiser predstave gledališča Sardegna Teatro, v kateri vse vloge igrajo sami moški. »Vse ženske predstavlja ena sama mati boginja, nosilka smrti: Lady Macbeth. Zamisel je nastala ob fotografski reportaži na pustnih prireditvah v Barbagii, med globokimi zvoki zvoncev in starih glasbil, med živalskimi kožami, rogovi, plutovino...«
Izvirna zamisel, ki poudarja »moč gibov in glasov, vznemirljive maske in kri, rdeče vino, naravne sile, ki jih je človek ukrotil« je preoblikovala klasično besedilo v luči prvinskih, skoraj magičnih izraznih sredstev. Zgodba o hrepenenju po oblasti ostaja v osnovi nespremenjena in ohranja svoje izvirno sporočilo z nekonvencionalnimi podobami, ki izhajajo iz originalnih kontaminacij. Tako Škotska kot Sardinija sta skrivnostni deželi, ki ju ta uprizoritev predstavlja v dionizijski luči. Predstava je poleg omenjene nagrade prejela tudi državno Nagrado italijanskih kritikov in tri nagrade na festivalu MESS v Sarajevu (najboljši rešiser, nagrado gledaliških kritikov in nagrado Zlata maska).