Lutkovne etude

Kappore / Moški ples V čas vladavine samurajev (japonsko vojaško plemstvo), ko se je Tokio še imenoval Edo, sega začetek uporabe marionet v uličnih predstavah. Ob koncu obdobja Edo (ko se je za mesto postopoma začelo uporabljati ime Tokio) so bile te predstave izjemno priljubljene med meščani. Njihove teme so bile aktualne, govorile so o čemer koli, kar je ravnokar vznemirjalo ljudi. Yoidore / Pijanec Na festivalih v Edu so imeli ljudje smešno navado čudaškega plesa ob glasbi piščali in bobnov. Prizor prikazuje moža, ki se po izpraznjeni steklenici sakeja (japonsko riževo žganje) negotovo opoteka proti domu. Na poti ob prazni steklenici omaga in zaspi. A nenadna glasna glasba ga prebudi in mož začne nehote znova plesati. Kurokami / Črnolaska To je ženski prizor. Na prizorišču stoji pregradna stena iz papirja, ki deluje kot senčni baldahin. Ženske so jo običajno postavljale v kot spalnice, da jim je zagotavljala intimnost. Ženska v prizoru si pripravlja posteljo – po tleh iz tatamija (posebna talna obloga iz riževe slame, ki jo na Japonskem še vedno uporabljajo za prekrivanje tal v tradicionalnih bivališčih) razgrinja blazino in odejo. Pričakuje ljubimca, ki naj bi jo nocoj še zadnjič obiskal. A čas teče, in boji se, da ga ne bo. Med nestrpnim pričakovanjem začne zunaj še snežiti … Shishimai / Levji ples Gre za etudo nastopa precej zapletene marionete, ki jo animator vodi z obema rokama (in si pomaga celo z zobmi). Zgodba je preprosta – prikazuje leva, ki nastopaško poplesuje po prostoru, se nečimrno ogleduje, namiguje publiki, se umiri, nato ga razjezi metulj, a namesto njega ulovi lastni rep. Lev je v japonski tradiciji bitje, ki s svojo naklonjenostjo zagotavlja zdravje in uspeh. Animator ga po koncu predstave ponese med gledalci, ki se ga smejo dotakniti za srečo.