Večdisciplinarna predstava solo umetnice se umešča v sodobni ples, novi cirkus in performans.
Hazel se, ob navezovanju na roman Virginie Woolf K svetilniku, ukvarja z idejo o nežnosti kot orodju za soočanje s težavami in spremembami. Poudarek namenja raziskovanju feminilnega giba, s katerim se odziva na kruto resničnost sodobnega časa. Spoprijema se z nenavadnim materialom – PVC-cevmi, ki jih hkrati obravnava kot partnerja in nasprotnika, preizkuša njihovo fizičnost in omejitve. Duet organskega telesa in neživega materiala je hkrati igriv in izzivalen. Napetost med njima se stopnjuje ob vprašanjih, ali je material tam zato, da telo zadrži, zapelje, obvaruje ali omeji.
Plastika je v zadnjih letih postala ena glavnih okoljevarstvenih skrbi. Predstava osvetljuje dejstvo, da je današnja generacija rojena v plastiko, ki preplavlja svet, hkrati pa odpira vprašanje, kakšna je naša vloga pri tem.