Z dramskim besedilom Leda, zadnjim iz cikla o Glembajevih (Gospoda Glembajevi, V agoniji, Leda), je velikan hrvaške književnosti 20. stoletja Miroslav Krleža leta 1930 dokončal trilogijo o vzponu in propadu zagrebške meščanske družine Glembajevih. Besedilo, ki ga je avtor sprva podnaslovil kot »ljubezensko igro«, leta 1945 pa zvrstno preimenoval v »komedijo o neki karnevalski noči«, je komedija, v kateri se na pustno noč leta 1925 do najintimnejših podrobnosti razkrijejo odnosi med domišljavim Oliverjem Urbanom, trenutnim likovnim kritikom, njegovim prijateljem Aurelom, uspešnim slikarjem, njegovo ženo Klaro, nekdanjo operno pevko Melito in njenim možem, veleindustrijalcem Klanfarjem. Ljubezenski pari se razidejo, poroke razpadejo, bivši ljubimci se znova srečajo in tako naprej v nedogled. Sijajno napisane vloge, odlični dialogi, intrigantne situacije in prepleteni odnosi, ki segajo od salonske drame do vodvila, so le nekateri elementi te edinstvene Krleževe komedije, v kateri je avtor izpostavil vso površnost, lažne vrednote in vprašljive ideale premožnih državljanov in pomembih predstavnikov družbe. Kot sklepni del glembajevskega cikla, ki spremlja družino Glembay od 18. stoletja do tridesetih let 20. stoletja, je Leda nekakšno groteskno ogledalo vzpona in popolnega razpada družine. Vsi pretresi, spletke, celo zločini, ki zaznamujejo to družino, se pred očmi gledalcev spremenijo v noro zaporedje ljubezenskih, poslovnih in zakonskih zapletov, ki se končajo na ulici, v družbi nočnih dam …
Komedija, ki se je po dobrih dveh desetletjih v režiji Franke Perković znova vrnila na oder Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu, je bila premierno uprizorjena konec letošnjega marca. Po odzivih kritike in gledalcev pa se uprizoritvi obeta še dolgo življenje. Zaradi odlične igralske zasedbe in režije, predvsem pa redkih srečanj s Krleževo dramsko zapuščino na slovenskih gledaliških odrih, je gostovanje podprlo tudi Hrvaško kulturno društvo Istra Piran.