Labodje jezero

Labodje jezero je nastalo na podlagi miniaturnega otroškega baleta, ki ga je Čajkovski spisal leta 1871, da bi kratkočasil nečake, s katerimi je preživljal počitnice. Iz tega kratkega priložnostnega dela, o katerem je le malo znano, se je razvil celovečerni balet, ki se je uveljavil kot ključna točka preroda ruske baletne tradicije in kot eden najbolj priljubljenih baletnih klasikov vseh časov. Čajkovski ga je komponiral med letoma 1875−1876, na vrhuncu svoje ustvarjalne moči. Šlo je za njegov prvi balet; pred njim se je skladatelj sicer že poskusil z dvema, ki pa ju ni dokončal in se nista ohranila. Prva izvedba Labodjega jezera 4. marca 1877 v gledališču Bolšoj se je zaključila s fiaskom. Botrovali so mu neučinkovitost uprizoritve, ki jo je pripravil Wenzel Julius Reisinger, in tehnične pomanjkljivosti nastopajočih plesalcev. Ta neuspeh je za Čajkovskega baje pomenil najhujše razočaranje v njegovi karieri. Šele leta 1893, nekaj mesecev po skladateljevi smrti, sta Marius Petipa in Lev Ivanov na podlagi uspeha Trnuljčice izoblikovala novo inačico Labodjega jezera, ki so jo predstavili 15. januarja 1895 v Marijinskem gledališču v Sankt Peterburgu. Nova različica je doživela velik uspeh in je še danes osnova vseh sodobnih uprizoritev tega priljubljenega baleta. Labodje jezero namenja obema glavnima junakoma dve tehnično zahtevni, a hkrati izredno hvaležni vlogi. Princ Siegfried doživi korenit psihološki razvoj in odraste iz aristokratskega mladeniča v ljubečega, prevaranega moža, pripravljenega na boj proti zlim silam, interpretinja Odette pa mora poleg nežne in nesrečne princese enako prepričljivo podati negativni lik čarovnikove hčerke Odile.