»Kdaj točno se je začela zgodovina našega propada?« (Olivier Kemeid Pet kraljev)
Dramaturginja in režiserka Livija Pandur je v slovenskem in mednarodnem gledališkem prostoru ustvarila zavidljiv gledališki opus. Kot dramaturginja je soustvarila celotni opus Tomaža Pandurja, v zadnjih letih se intenzivno posveča režiji, na slovenske odre je postavila Brezmadežno/Immaculata (Drama SNG Maribor, 2016), ki sta jo načrtovala s Tomažem Pandurjem, na novo postavila balet Simfonija otožnih pesmi (SNG Opera in balet Ljubljana, 2017), Penelopiada (SNG Drama Ljubljana, 2022).
Kralji, priredba po motivih drame kanadskega režiserja in dramatika Oliviera Kemeida Pet kraljev: Zgodovina našega propada (Five Kings: l'histoire de notre chute, 2015), temelji na dveh tetralogijah ali oktalogiji zgodovinskih kronik Williama Shakespeara (Rihard II., Henrik IV., Henrik V., Henrik VI. in Rihard III.).
Olivier Kemeid (Montreal, 1975) je kanadski dramatik in gledališki režiser, umetniški vodja gledališke družbe Trois Tristes Tigres, ki jo je ustanovil leta 2003, od leta 2016 je umetniški vodja Théâtre de Quat'Sous v Montrealu. Poleg drame Pet kraljev je objavil še drami L’Énéide (2008) in Moi, dans les ruines rouges du siècle (2013), vse tri so bile med finalisti za kanadsko literarno nagrado za dramo, napisano v francoskem jeziku.
Shakespearov »veliki mehanizem zgodovine« (Kott), pri katerem se oblast prenaša le z vzponom novega kralja, ki ubije prejšnjega, je pri Kemeidu zgoščen v zgodbo o Snežnem, Ognjenem, Železnem, Peščenem in Krvavem kralju. Peklenski stroj rabljev in žrtev se v kolesju zgodovine ciklično ponavlja in vedno znova sledi istemu obrazcu: vzponu sledi padec. Protagonisti tega mehanizma pa so v mreži odnosov vedno posamezniki, ki sredi boja za prevlado, zaradi gona po preživetju in socialnem vzponu, v razbitem ogledalu, ki ne zrcali več pravega odseva, zaman iščejo lastni odraz.
Kralji bodo v novi priredbi Livije Pandur in Tiborja Hrsa Pandurja skušali odgovoriti na vprašanje, ali Shakespearov »veliki mehanizem« deluje še danes, ko cikle oblasti določajo cikli ekonomskih kriz in rasti. Smo se vrnili v čase, ko je le nekaj posvečenih družin tako daleč nad zakoni, da lahko vse večji del človeštva, ki postaja kapitalu odveč, preprosto zavržejo? Se sodobna družba nadzora zrcali že v zatohlih dvorih krvolitja Henrikov in Rihardov?
