Predmetno-glasbeni kabaret
Ljubezen ima mnogo izrazov in se kaže v raznih nenavadnih oblikah. Zgodba govori o ljubezni kositrnega junaka do papirnate balerine. To je edini kositrni junak izmed preostalih petindvajsetih, ki ima le eno nogo. Izdelali so ga zadnjega in zmanjkalo je kositra, da bi ga dokončali. Od tam, kjer stoji, vidi prelepo mlado plesalko, ki tako kot on stoji na eni nogi. A nekega jutra mali kositrni vojak pade na cesto pod oknom … in usoda je tista, ki določi potek lepe, a hkrati tragične zgodbe.
Kositrni junak je ena najbolj znanih pravljic Hansa Christiana Andersena in prva njegova zgodba, ki ni temeljila na literarnem vzoru ali ljudski pravljici. Tako označuje začetek avtorjevega originalnega ustvarjalnega obdobja. Napisana pred skoraj 200 leti je doživela mnogo adaptacij, tudi v baletne predstave in animirane filme. Tokrat pa bo privršala na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana pod režijsko taktirko Matije Solceta.
Igrače, voda in ogenj so trije elementi, ki družijo igro s predmeti in gledališko ustvarjalnico nemogočih objektov. Andersen v svoji domišljiji animira rože, skodelice ali kipce tako, da jim pripiše njihovo lastnost. Če se roža bohoti, je domišljava, če vojakec pade s police, je padel, ker je hotel ubežati. Tako bodo zaživele lastnosti objektov, ki bodo oživljeni skozi enostavne prijeme. Gre za zgibanko ritmiziranega besedila, za kontrapunkte različnih glasovnih fraz, ki bodo v osnovi nosile glasbeno strukturo. Predstava bo namenjena najširši množici, saj bo gledalec hkrati tudi poslušalec. V kombinaciji prvinske animacije in koncerta bo avditorij oživljen s kabarejskimi vrivki in razgibanim dogajanjem vse naokoli.
Kaj pa kositrni vojaček? Njegovo herojsko potovanje je prikazano njegovi slavi primerno. Z velikim truščem je oznanjena vsaka od njegovih postojank. Skozi poglobljeno perspektivo papirnatih baletk, uličnih podgan, lesenih konjičkov in vojakov, ki v resnici nikoli niso hoteli postati vojaki, plete eno najbolj znanih pravljic Hansa Christiana Andersena.
