Gledališka poezija.
Korpus je intimno srečanje med kipom, animatorjem in glasbenikom znotraj prostora, v katerem se razpira razmislek o odnosu med človeškim, živalskim in rastlinskim telesom.
Poetični scenski dialog nastavlja vprašanja o praksah objektifikacije in poskuša najti način, kako jih interpretirati, preoblikovati in predstaviti. Prek vezi med živim in objektnim telesom se na odru razkrivajo bogate možnosti transformacije, ki se naslanjajo na izhodiščno vprašanje: kakšna povezava obstaja med nedokončanim delom, ki doživlja preobrazbo, našim telesom, ki se nenehno spreminja, in drevesom, ki raste in je v vsakem trenutku drugačno? Korpus je potovanje med človekom in njegovo obliko, ki se počasi razkraja, zmanjšuje in na koncu izgine.
Katalonski igralec in scenski ustvarjalec Xavier Bobés je samouk, ki že petnajst let proučuje vse vrste vsakdanjih predmetov in raziskuje njihovo poetičnost, simboliko ter gledališkost. Leta 2003 je ustanovil vizualno gledališče Playground. Za njegovo delovanje je značilno, da starinske predmete postavlja v nov domišljijski proces. Leta 2018 je na festivalu LUTKE gostoval s predstavo Zlahka pozabljeno.