Knjiga o džungli je serija zgodb, v katerih nastopajo različne živali, nosilec vsake zgodbe pa je na nek način poseben. Mavgli je hitronog in spreten deček, premišljen, pravičen in krasen fant. Baghira je bister in pogumen panter, zvest Mavglijev prijatelj in pomočnik na vseh njegovih pustolovščinah. Balu je velik in zaspan rjav medved, Šir Khan pa hrom tiger, častihlepen in ohol nasilnež, razgrajač, ki želi s strašnim rjovenjem nagnati ostalim strah v kosti. Naj gre za ljudi ali živali, vsi Kiplingovi junaki imajo nekaj skupnega: ne bojijo se neznanega in pripravljeni so se učiti.
V bujni džungli Mati volkulja nekega dne najde človeškega mladiča. Ta jo tako očara, da se ga odloči obdržati in tako volčje krdelo posvoji majhnega dečka Mavglija. Postava volčjega krdela dovoljuje odraslim poročenim volkovom, da živijo samostojno življenje, vendar pa morajo svoje mladiče pokazati krdelu in le-to jih mora sprejeti. Ozračje pri sprejemanju Mavglija v krdelo je napeto in za vse nekaj novega. Medved Balu, ki postane njegov učitelj, in črni panter Baghira, ki postane njegov velik zaveznik, ga sprejmeta takoj. Prav tako ostali volkovi, saj vedo, da se bo Mati volkulja zanj borila do smrti. A tiger Šir Khan je odločno proti. Prepričan je namreč, da mladič pripada njemu, zato razglasi, da bo dečka ob prvi priložnosti, ko ne bo v varstvi volkov, ubil. Mavgli ima tako v džungli, že odkar je dojenček, tako najboljše prijatelje kot tudi največjega sovražnika. Mali deček, ki tako odrašča z volkovi, se v družbi bratov volčičev, panterjev, udavov, medvedov, slonov uči zakonov džungle, a pri tem ne izgublja svoje človečnosti.
Ko tiger Sheer Khan zavlada volčjemu krdelu, se deček Mavgli odloči, da se bo vrnil v krdelo, se spopadel s tigrom in ponovno vzpostavil mir v džungli. To je zgodba o prijateljstvu, nepredvidljivosti množic, sprejemanju različnosti in požrtvovalnosti posameznika. Ko Movgli ugotovi, da se ga zato, ker je drugačen, živali bojijo, se odloči, da se bo vrnil k ljudem, da ne bi še naprej rušil ureditev v džungli. Pri tem pa si zada obljubo, da se do živali nikdar ne bo obnašal tako, kot se je človek do njih obnašal v zgodovini.
Koreografija: Gyula Cserepes
Po romanu Radjarda Kiplinga: Ivor Martinić
Glasba: Damir Martinović Mrle, Ivanka Mazurkijević
Lutke in scenografija: Robert Smolik
Dramaturg: Ivor Martinić
Koreograf: Gyula Cserepes
Nastopajo: Milan Trninić, Ana Anđelić, Zorana Šuman, Slobodan Perišić, Željko Miličević, Đorđe Janković, Aleksandra Spasojević, Saša Terzić, Slobodan Perišić, Aleksandar Blanić, Dragan Banjac, Božana Bijelić, Duško Mazalica
Nagrada za najboljšo predstavo na 21. festivalu lutkovnih gledališč BiH v Bugojnu 2014
Nagrada za dramatizacijo na 21. festivalu lutkovnih gledališč BiH v Bugojnu 2014: Ivor Martinić
Nagrada za glasbo na 21. festivalu lutkovnih gledališč BiH v Bugojnu 2014: Damir Martinović Mrle in Ivanka Mažurkijević
Nagrada za koreografijo na 21. festivalu lutkovnih gledališč BiH v Bugojnu 2014: Gyula Cserepes
Posebna igralska nagrada na 21. festivalu lutkovnih gledališč BiH v Bugojnu 2014: Božana Bijelić
Nagrada za najboljšega moškega igralca na 21. festivalu lutkovnih gledališč BiH v Bugojnu 2014: Đorđe Janković