Revščina in lakota, ki ju je pred tremi leti začela gospodarska kriza, ljudi čedalje bolj in bolj potiskata v obup. Kazimir je včeraj ostal brez službe in se boji, da bo tudi on postal del obubožane množice, medtem ko se želi Karolina ta večer sprostiti, pozabiti na pisarniško delo in se prepustiti sanjarjenju o višjem družbenem položaju. Na kratko: Kazimir, ki se boji za tla pod nogami, in Karolina, ki si želi leteti.
Predstava se ukvarja z vprašanji o navzkrižnih hrepenenjih v človeških odnosih.
Je konec odnosa zapisan že na njegovem začetku ali gre pri vsem tem zgolj za splet naključij in napačnih odločitev? Kaj se zgodi z ljudmi, ko v želji, da bi utopili spomine in pozabili, posežejo po alkoholu?
Ali so sanje zares zgolj prazne marnje? In če v času krize obstaja upanje, kdaj ga človek izgubi?
