Kaštanka je ena najbolj znanih kratkih zgodb A. P. Čehova, ki nas postavi v Rusijo na prehodu iz 19. v 20. stoletje. To je pripoved o ljubezni, predanosti in odgovornosti. Zgodba je prikaz človeških slabosti z vidika človekovega najboljšega prijatelja: psa. Psička Kaštanka v iskanju ljubezni bralca oz. gledalca izzove, da se vpraša, ali je človek sploh sposoben prave ljubezni.
Kaštankin svet je sicer svet vonjav, vendar je najpomembnejša točka njenega življenja njen gospodar. On je središče njenega sveta, povsem mu pripada. V tej brezpogojni ljubezni enako potrpežljivo sprejema božanje, pa tudi udarce in psovke. Ko se nekega dne izgubi in jo posvoji novi gospodar, dreser živali v cirkusu, je Kaštanka v dvomu: ali je boljši gospodar, ki te hrani in te ne tepe, vendar svojo ljubezen pogojuje, ali je boljši grobi gospodar, ki je sicer nepredvidljiv, vendar te ima rad brezpogojno, pač na svoj način. Čehov želi, da s pomočjo te zgodbe razmislimo, v čem smo mogoče celo slabši od psa … morda se moramo vzorovati po pasji ljubezni in nehamo ljubezen imenovati vso paleto odnosov, temelječih na trpljenju in nesvobodi.