Osrednja nit predstave z naslovom Kalakuta Republika je duh Fele Kutija, zastavonoše odpora v Zahodni Afriki in idola več generacij. V novem delu belgijsko-burkinafaškega koreografa Sergea Aiméja Coulibalyja ta navdihuje z veliko odprtostjo svetu in besedili, ki izkazujejo gorečo zavezanost ideji. Kutijeva glasba je orožje in Kuti je edinstven umetnik – brezmejne želje po svobodi, burnega življenja, v dušo vtisnjene politične zavesti in povsem izvirne muzikalnosti, porojene iz spoja črne celine in zahoda.
Kalakuta republika je Fela Kuti poimenoval svoje prebivališče na obrobju Lagosa, komunalni prostor, ki ga je štel za neodvisno republiko. Predstava ni ne Kutijev biografski popis ne glasbeni pregled njegove umetniške poti, ampak razburljiva študija umetniškega angažmaja in kaj ta lahko sproži. Je predstava z nalezljivo energijo, delček Afrike brez klišejev. Afrika v globaliziranem svetu, ki jo upodablja Coulibalyjeva, domovini predana generacija umetnikov.
Serge Aimé Coulibaly v Kalakuta republiki prevzame vlogo pripovedovalca. Pri tem se istoveti s Felo Kutijem ali preprosto upodablja sebe, predanega umetnika, ujetega v nemirnem svetu in prevzetega nad učinkom brezmejnega hrepenenja po svobodi mladih Burkinafascev, ki je zanetilo pomembno revolucijo? Mimogrede: Slavoj Žižek že leta svari številna protivladna gibanja; ni posebno težko zbrati množice in vzklikati, da se stvari morajo spremeniti. Najpomembneje je tisto, kar se zgodi dan po vstaji.
Podobno kot druga Coulibalyjeva dela Kalakuta republika ne ponuja odgovorov, temveč jasna vprašanja. Kateri svetovni dogodki ljudi spodbudijo k združevanju, množičnemu izražanju nezadovoljstva in iskanju rešitev? Kdaj ljudje poiščejo karizmatične vodje? Kakšno moč pravzaprav ti imajo in v kakšnih okoliščinah? Koliko svobode je mogoče v okviru gibanja?