Igralec, šansonjer in pianist Jure Ivanušič v satirični komediji za enega igralca in klavir spregovori tako o sebi in svojem delu kot tudi o zgodovini Slovencev in slovenskem nacionalnem značaju, ki ga utelesi v besedi in glasbi. V predstavi ostaja zvest tradiciji kabareta, ki zna tudi iz tragičnega iztisniti nasmešek. V šalah, včasih že aforizmih, ki povezujejo posamezne songe in odlomke iz nam vseh znanih skladb, tudi klasičnih, spregovori o poeziji, »slabem slovesu«, poklicu igralca, življenju in smrti; v drugem delu, v katerem se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo, pa s humorno podano zgodovino slovenstva (od Praslovana, ki je preplaval reko, do trenutka, ko smo se pred 30 leti zazrli vase in našli sebe) prepoznamo osnovne vzgibe slovenske duše, njene naklonjenosti tragičnemu in ponižanemu, pri čemer ni izvzeta niti rujna kapljica.
Celoten nastop je Ivanušičevo avtorsko delo, tako vezno besedilo kot večina pesmi in glasbe v predstavi. Izjema so le Menartova, Ježkova, Fritzeva in Brelova pesem (slednja v Juretovem prevodu), med katerimi je prve tri tudi uglasbil.
O njegovem Kabaretu so kritiki zapisali: »Je izvrsten igralec, njegova figura na odru v kombinaciji z vživetim podajanjem verzov ter bravurozna igra klavirja, dobesedno uroči in hipnotizira. Ob njegovem nastopu se pred nami odvrtijo čustva ljubezni in strasti, sreče in bolečine, notranje tesnobe, neizživetih sanj, a ta so obogatena z značajem porogljivega teatra, ki vsebuje polno ironije in satire …« (Večer, 18. 5. 2018)
