Julija

“Predstavi Julija je Strindberg fusnota. Na nakazane klišejske drže in gestuse je pripeta druga vsebina. Delež izčiščenega in brez ilustrativnosti povzetega besedila je v predstavi zelo odmerjen … Pretežni del dogajanja teče v namigih. Smrčanje Christine (Leja Jurišić) kot znak, ki sicer prebegne iz dramske didaskalije, vse bolj sporoča, da funkcionalno škrta celoten sistem družbenega reda. Lapidarni povzetek klasične igre prestavi dramaturški akcent drugam, a po vsem sodeč niti ne poskuša biti nekakšna “zgledna posodobitev dramske klasike” in zakoraka v drugo interpretativno smer. Prestopanje med ne posebej razvidnimi pomeni se izteče v presenetljivi obrat pred koncem.«
Primož Jesenko, Dnevnik.