In vino veritas

Akterki v performansu In vino veritas sta vseskozi priči situacijam, katerih potek narekuje globina kozarca. Vse bolj se jima zdi, da to ne-kulturo pitja iniciira pradavni paradoks: pitje je ključni del obreda, v katerem se pivec spominja (ali celo podoživlja) žrtvovanja nekoga ali nekaterih v imenu resnice, a intenzivneje kot se tak obred izvaja, bolj spominjanje prehaja v alkoholno pozabo in se tako odmika od resnice.

Performans gre v samo izhodišče tovrstnih obredov in se sprašuje po vlogi darovalca in njegovem (domnevnem) pričakovanju hvaležnosti do njegove vloge. Je torej darovalec tisti močnejši, ki se prostovoljno žrtvuje za šibkejšega zato, da bi ta pre-živel? Ali pa ima tudi sam pri tem agendo in bo zahteval plačilo? In prejemnik? Bo cenil krvodajalčevo žrtev in jo bo tudi ponotranjil? Ali pa bo dogodek prepustil pozabi in se z novimi močmi podal proti lastnim ciljem? Nepredvidljivo je.