Nositi svojo težo. Nositi kosti, meso, misel, impulze, željo, zahteve, usedanje spominov in zamišljanje možnosti, težo sebe, drugega, celo sveta, to prenašati sem ter tja, z vsakim premikom v času in prostoru. Še ena možnost, ki pa si jo je v dobi neoliberalističnega poveličevanja individualizacije in atomizacije morda težko predstavljati: deliti to težo z drugim. Delo Gundege Redere In Horizon to možnost približa. Gre za vpogled v neusmiljen, aktiven in tekoč proces, za premišljevanje o tem, kako predajanje dela svoje teže drugemu in sodelovanje pri teži svojega partnerja/ice oblikuje občutljivo skupno ravnotežje. Tu so na delu na videz preprosti, a zapleteni mehanizmi. Deljenje svoje teže z drugim je drzno dejanje, ki zahteva ogromno zaupanja. In obratno, vzpostavi se občutek odgovornosti pri sprejemanju te teže, dodajanja teže k svoji lastni, deljenju nazaj ali celo naprej z nekom drugim. Vse to ob izpadu iz ravnotežja – ne zato, da bi telo padlo, marveč ravno zato, da bi se ravnotežje ustvarilo.
#deljena teža #fizika solidarnosti #neusmiljeni tok #izven ravnotežja da bi ravnotežje bilo #nekdo je tam