Gospod in hruške je tako slovenska ljudska pripovedka kot ljudska pesem. Po slednji, povzeti iz knjige Pesmi in šege moje dežele avtoric Dušice Kunaver, Zmage Kumer in Helene Ložar-Podlogar, je skladatelj sam napisal libreto.
Zgodba govori o lenem gospodu, ki si zaželi hrušk, vendar se mu ne ljubi na vrt, da bi jih obral. Zato pokliče medveda, da bi namesto njega stresel drevo, medved pa sklene, da tega ne bo storil, raje bo hruške pojedel sam. Gospod zdaj pošlje nad medveda palico, da bi mu izprašila kožuh, vendar tudi palica, ki rada viha nos, ne stori, kar ji je bilo naročeno, ker se ne bo ubadala z "umazano živaljo". Gospod ukaže ognju, naj opeče palico, da bi jo podžgal k delu, ogenj pa je divji od jeze in začne požigati vse od kraja. Gospod zdaj naroči vodi, naj pogasi ogenj, vendar ima tudi ta drugačne načrte. Pohlepno hoče poplaviti okolico hiše, za ogenj pa se ne zmeni. Gospod pošlje za njo bikca, da bi jo za kazen popil, mladi in radoživi bikec pa zagleda sosedove kravice, ki se pasejo ob meji, in jih začne zapeljevati. To je pa že preveč! Gospod prosi za pomoč še soseda, ki naj bi z bičem spomnil bikca na zadano nalogo, vendar je zavistni sosed mnenja, naj gospod delo opravi sam – zakaj bi se trudil za nekoga, ki mu je že sicer mehko postlano? Medtem pride prijetna, dobrovoljna deklica. Prijazno vpraša gospoda, zakaj je ves iz sebe, in se ponudi, da bo sama splezala na drevo in nabrala hruške. Premajhna je, ji pravi gospod, punčka pa kljub temu steče proti hruški. Zdaj pa se gospod vendarle zgane! Prestrašeno plane skozi vrata, da bi jo ustavil. Ko ga tako razburjenega zagleda sosed, misli, da je gospod besen, ker ga nihče ni ubogal, ustraši se medsosedske zamere in švistne z bičem. Bikec steče k vodi, voda zdrvi proti ognju, plamen skuša oplaziti palico, palica lopne medveda, ta pa odhlača k drevesu in ga prične močno stresati. Deklica pa je že splezala v sam vrh in gospodov klic medvedu, naj neha, je prepozen. Punčka omahne, vendar gospod v zadnjem trenutku priteče do drevesa in jo ujame v naročje.
