Goli pianist ali Mala nočna muzika

Goli pianist ali Mala nočna muzika, črna komedija Matjaža Zupančiča, se spretno sprehaja med različnimi slogi, žanri, predvsem pa optikami pogleda na družbo in svet. V središče postavlja svet, ki ga zelo dobro poznamo iz svojega vsakdana, toda kljub natančni vivisekciji, ne poskuša analizirati in odpravljati anomalij, ampak jih – v seveda preforsirani formi nekakšne enigmatične farse – predstavljamo kot naravno stanje stvari. Uprizoritev se osredotočeno naslanja na muzikalnost besedila in se poskuša igrati z uprizoritvenimi postopki. Goli pianist tako ni več le ostra satira o vselitvi mladega pianista med stare meščane, ampak poskuša kritično preizpraševati formo (državne) proslave, s tem pa tudi vrednote, etiko in metode (ne)komunikacije, ki danes veljajo v naši družbi.