David Mamet, eden najpomembnejših sodobnih ameriških dramatikov, je bil na Slovenskem že večkrat uprizorjen, igra Glengarry Glen Ross, ki spada med najbolj prodorna, uspešna in izzivalna dela njegovega obsežnega in raznolikega opusa, pa bo tokrat doživela slovenski krst.
Prvič je bila uprizorjena v sezoni 1983/84 v Londonu in takoj za tem še v New Yorku, prejela je Pulitzerjevo nagrado, nagrado Tony in nagrado newyorških gledaliških kritikov za najboljšo ameriško igro leta 1984; leta 1992 je bil po njej posnet tudi zelo uspešen film z vrhunsko igralsko zasedbo (Al Pacino, Jack Lemmon…).
Glengarry Glen Ross pripoveduje kruto, napeto zgodbo o nepremičninskih agentih, ki se vsako leto ob pregledu rezultatov dela znajdejo v neizprosni, stresni situaciji. Avtor precizno, s pretanjenim čutom za stopnjevanje napetosti niza informacije o stiskah in načrtih, ki jih agenti snujejo v tekmi za čimvečjo poslovno učinkovitost. Od rezultatov prodaje ni odvisno le, kdo bo nagrajen z cadillacom, ampak tudi, kdo bo izgubil službo! Najbolj ogrožen je najstarejši, Shelley Levene – pravi dinozaver v primerjavi z Johnom Williamsom, »šefom« pisarne, ki pooseblja moč poslovnega sveta. V nevarnosti sta tudi Dave Moss, ki se domisli zvitega, kriminalnega in podlega načrta, ter George Aaronow, ki pa je že skoraj potonil v apatijo. Popoln kontrast trem »zgubarjem« je Richard Roma, »vražji fant«, ki daje vtis, da perfektno, teoretično in praktično, obvlada vse trike uspešnega prepričevanja (zapeljevanja, goljufanja…) kupca - predvsem takšnega, kakršnega predstavlja James Lingk. Sedma oseba v igri je detektiv Baylen.
Vsebina igre je za naš prostor danes nedvomno še bolj aktualna, kot je bila v času nastanka, poleg sociološko-analitične dimenzije pa vsebuje tudi večno vznemirljive elemente detektivsko-kriminalnega žanra, ki ga na Slovenskem skoraj ne uprizarjamo. Poseben izziv bo nedvomno tudi soočenje s specifično avtorjevo odrsko govorico; Mamet si namreč prizadeva omogočiti neposreden vpogled v stvarnost z dialogom, ki je poln »poant s štirimi črkami – od fuck do lick in nazaj«, toda pri tem v resnici ne gre za naturalistično posnemanje, ampak avtor iz elementov naturalističnega jezika gradi samosvojo, poetično podobo sveta.
