Ljubezniva posvetna kantata Johanna Sebastiana Bacha (1685–1750) Molčite, ne čenčajte!, znana pod naslovom Kantata o kavi, domnevno izvira iz leta 1732. Besedilo zanjo je napisal leipziški poet Picaneder. Ob koncu 17. stoletja se je uživanje kave preneslo v Evropo v višje in nato tudi nižje sloje. Pitje kave je postalo moda. S tem v zvezi so nastajale vsemogočne satire in šaljive pesmi, ki so se veselo norčevale iz žensk, navdušenih nad to črno pijačo.
Na meji med komedijo in tragedijo je Telemannova Kanarčkova kantata za srednji glas, dve violini, violo in generalni bas, o čemer priča že podnaslov Žalna glasba umetnosti veščega kanarčka. V štirih arijah in štirih recitativih solist(-ka) objokuje smrt nekega kanarčka. Nič več ne bo ubogega ptiča vrnilo v življenje.
Komična kantata Šolnik je bila znana že v kantorskih krogih v Hamburgu. V tej vedri in živahni kantati se je Georg Philipp Telemann (1681–1767) izkazal kot preudaren humorist in šaljiv satirik. Kot dolgoletni kantor hamburške gimnazije je sam okušal težave glasbenega pouka. V prikupnem delcu glasbene ure ponazarja prekipevajoče razpoloženje s posrečeno ironijo nad samim seboj.
