Gianni Schicchi

Iz Dantejevega Pekla (Božanske komedije), je v tridesetem spevu z nekaj verzi omenjen pretkani firenški ponarejevalec Gianni Schicchi. Kompleksni Forzanov libreto na satiričen način odstira številne p(l)asti tedanje italijanske družbe, v ospredje pa postavlja tipični človeški slabosti – prevzetnost in pohlep. Forzano tako z lahkotnim komičnim ozračjem, ki spominja na Boccacciev Dekameron, ustvari zelo kredibilno zgodbo o upih potomcev in sorodnikov, ki se potegujejo za dediščino pravkar umrlega Buosa Donatija. Toda tudi mrtvi lahko še kako zagodejo živim, saj jih je bogati Firenčan kratkomalo potegnil za nos in vse premoženje zapustil bližnjemu samostanu. V hudomušni komediji zmešnjav igra ključno vlogo prav Gianni Schicchi, ki se je zamaskiral v bogatega pokojnika in narekuje novo oporoko. Toda kljub začetni ogorčenosti Donatijev se vendarle najde kompromis: Lauretta, Giannijeva hči, se zdaj lahko zaradi bogate dote poroči s svojim izvoljencem Rinucciom, premoženje pa po zaslugi Schicchijeve zvijače ostane v novi, "razširjeni" družini.