Likovno-performativna etuda z lutkami Georges je nastala ob srečanju Julike Mayer, lutkovne ustvarjalke iz Stuttgarta, in Mylène Benoit, koreografke in likovne umetnice iz Lilla. Igra se z biografijami in fikcijo ter v plesni in lutkovni umetnosti raziskuje nevidnost mrtvih v zahodni civilizaciji; ugotavlja, "kako nekateri živi zmorejo pozdraviti prisotnost mrtvih." V predstavi odzvanja več glasov: glasovoma obeh igralk so se na dvorišču Liceja Saint Joseph v Avignonu pridružili drugi.
V dokumentarnih posnetkih slišimo intervjuje z grobarji in svojci. Umetnici zanimajo poklici, ki so zaradi stika s smrtjo marginalizirani. Ujeli sta pripovedi, gibanje, geste in navade, da bi oživili mrtva telesa. Sprašujeta se: Kaj če naju pri tem mrtvi podpirajo, celo tolažijo? Kaj če so z nama, prisotni s svojim esprijem in humorjem? K ponovni oživitvi v novem kontekstu sta povabili lutke iz predstav, ki niso več "žive", lutkovnih umetnikov Gisele Vienna, Renauda Herbina, Ute Gebert, Arnauda Louski-Pana in Paula Duarta. Te lutke izstopajo iz svojih škatel, vreč, letalskih kovčkov kot v posvečenem ritualu.