Kaj je performans in v kakšnem polju se dogaja? Ali odraža prekinitev gledaliških praks, ali pomeni fokusiranje v »odprto delo« ali nakazuje konec žanrov nasploh? Ali se »preveč vložene energije«, s katero si igralec na odru prizadeva »zapeljati« publiko, preprosto »zapelje« v druge žanre; v posredovane podobe, v zvočne premene, v en sam neskončni »jam session« …
Generator stranskih vej Neven Korda v izhodišču štarta iz dveh pozicij; iz presežka energije, ki ga vsebujejo gledališke predstave kot generativne enote diskurza, ki reproducira svoj lastni jezik, in iz seštevka žanrov, ki (zgodovinsko gledano) vse od sedemdesetih let naprej izhajajo iz polja gledališkega v smislu kolektivne igre. Posebna »zunaj-gledališka« pozicija projekta GSV – s sproti nastajajočim kodifikacijskim sistemom - zato ni mišljena kot gledališka govorica, temveč kot »stranska veja« performativnega prostora, ki vendarle ni suha. Generator stranskih vej je priključen na frekvenco nenehnega nastajanja, sprotnega menjavanja žanrov ter na - ko gre za kulturno in umetnostno produkcijo - deklarativno anti-elitistični pristop. V tem kontekstu so »stranske veje« tiste, ki (za razliko od debla, ki se s koreninami vpenja v tla), vodijo proti nebu, ter se množijo v manjše veje in vejice.
Generator stranskih idej generira gledališko improvizacijo med različnimi tipi odrskih izvajalcev s področja zvoka, giba, svetlobe, vizualij in govora. Je tip živega ustvarjanja; včasih izdelek, včasih užitek, včasih pot, najpogosteje pa igra, ki se širi iz polja glasbe in novih medijev na rob gledališča, medijskih platform in drugih fluidnih oblik uprizarjanja. Sproti nastajajoča »konstrukcija« ima obliko kontinuuma brez vnaprej zaključne dramatske strukture. Enakovredne »gmote«, ki tako nastajajo, so, v toliko, kolikor proizvajajo spektakelski učinek odrskih šovov, tudi satirična kritika politik in ideologij novega državnega sektorja - nevladnih organizacij (NVO).