Temelje zanjo je postavil weimarski volilni knez že ob koncu 15. stoletja, pravi razcvet pa je doživela v času klasicizma, ko je mesto postalo kulturno središče tedanje Evrope. V drugi polovici 19. stoletja je mesto doživelo ponovni razcvet po zaslugi Franza Liszta, ki je vodil tamkajšnji orkester. Weimar je z Lisztom doživel izvedbe najnaprednejših del tistega časa, kot so opere Richarda Wagnerja in Lisztove simfonične pesnitve, ter postal središče napredne sodobne glasbe.Orkester je danes del Nemškega narodnega gledališča Weimar, ki vestno goji odnos do svoje velike tradicije in jo nadgrajuje s sodobnim repertoarjem. Od sezone 2009/2010 je njegov vodja mladi švedski dirigent Stefan Solyom, ki je uveljavljen koncertni in operni dirigent (med drugim je dirigiral vodilnim švedskim orkestrom, nemškim radijskim orkestrom, bil je redni gostujoči dirigent BBC-jevega Škotskega simfoničnega orkestra, poleg tega pa redno gostuje v velikih evropskih opernih hišah). Glasbeniki bodo ob Haydnovi simfoniji izvedli še t. i. »Romantično« simfonijo, verjetno najbolj priljubljeno skladbo Antona Brucknerja, ki je s svojimi monumentalnimi simfonijami, ki jih imenujejo tudi »zvočne katedrale«, tlakoval nove poti simfonični glasbi druge polovice 19. stoletja.
Spored: Joseph Haydn: Simfonija v B-duru, Hob. I:68Anton Bruckner: Simfonija št. 4 v Es-duru.
