Dom Bernarde Albe ali Ženske brez moža in nič več

Je drama o družbenih normah, vrednotah in moralnih zakonih, ki se jim je posameznik prisiljen podrediti, tudi za ceno žrtvovanja osebnih vrednot, stremljenja, želja. Uprizarja razkorak med osebno svobodo in družbeno konvencijo. Dominantna, avtokratska mati svojih pet hčera zapre med štiri stene družinskega kroga in jim zaukaže osemletno žalovanje. Predstava raziskuje psihologijo osebnosti, ki funkcionirajo v okolju tiranije doma, matriarhata, zla in spletk. Zli odnosi med liki, psihološko zatiranje in zlorabljanje jih duševno, pa tudi telesno pohabijo. Mal dramski teatar iz Bitole aktualizira dogajanje v podeželskem španskem okolju z začetka prejšnjega stoletja skozi sodobna vprašanja o determiniranosti spolne identitete. Hčerke Bernarde Albe niso ne ženske ne moški, so le kulturološka metafora za vsiljenost družinskih in družbenih omejitev ter moralnih zakonov.

Predstava je bila nagrajena s posebnim priznanjem za najboljšo moderno interpretacijo klasične drame maja 2012 v bolgarskem mestu Vraca na 23. Državnem festivalu malih scen, v okviru katerega je potekal tudi tretji festival NETA (Nova Evropska Teatrska Akcija).

O režiserki:
Sofija Ristevska je diplomirala iz gledališke režije na Državni akademiji za gledališke in filmske umetnosti Krsto Sarafov v bolgarskem glavnem mestu. Magistrski študij scenografije je zaključila na beograjski Univerzi za umetnost. Doslej je režirala več kot 20 predstav v makedonskih in bolgarskih gledališčih. Predstava Dom Bernarde Albe, delo F. G. Lorce, je njeno tretje sodelovanje z  Malim dramskim teatrom iz Bitole. V produkciji istega gledališča je režirala predstavo po avtorski predlogi Venka Andanovskega z naslovom Meja, ki je leta 2009 prejela drugo nagrado festivala Ex Ponto. Sodelovala je v predstavi Eugenia Barbe Ur-Hamlet iz leta 2006 in istega leta nastopila na Hamletovem festivalu v gradu Kronborg v danskem mestu Elsinore.

O gledališču
Novoustanovljeno gledališče Mal dramski teatar iz Bitole je rezultat velike želje po produkciji predstav s poudarkom na najpomembnejšem elementu gledališke produkcije – igri (izvedbi igralcev) in specifičnem prostoru, v katerem se igra odvija. Cilj gledališča je odkriti nove prostore, v katere bodo umeščene zanimive, močne in angažirane predstave, ki problematizirajo vprašanja sodobnega življenja.