Dnevi, ki se ti morajo zgoditi je predstava, ki je nastala po motivih mladinskega romana Kdo si, Aljaska? (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2014, prevod Ana Barič Moder) ameriškega pisatelja Johna Greena. Uprizoritev sestavljajo dnevi. Sto šestintrideset dni prej in sto šestintrideset dni potem. Eno šolsko leto in en novinec, ki se sit konstante dolgčasa svojega udobnega življenja odpravi iskat »veliki morda« – vse tisto, kar bi njegovo življenje lahko bilo, če bi stopil iz cone udobja.
Na novi šoli Milesa Halterja v svoj vrtinec medse sprejme pet prijateljev – Polkovnik, Sara, Takumi, Lara in Aljaska. Skupaj počnejo stvari, ki se ti pač morajo zgoditi. Naučijo se lekcije o zvestobi in odgovornosti, izdajstvu in krivdi. Uprejo se avtoriteti in izpeljejo veliko »operacijo« … Vendar ob dogodku, ki skupino pretrese do njenega jedra, so se primorani soočiti z minljivostjo in ultimativnostjo konca. Vse to se mora zgoditi v žanrski mešanici očarljivosti in tragičnosti, ki je življenje.
"Delo z mladimi je tudi pedagoško delo. Ta pedagoška perspektiva je svoje mesto našla predvsem v prvem delu našega sodelovanja, pri čemer smo se spoznavali z vajami za skupinsko dinamiko, vajami za koncentracijo ter vajami odrske tehnike - vse z mislijo na uporabnost vaj v nadaljevanju procesa, ki je snovanje predstave. Avtorski princip snovanja predstave daje možnost neposrednega prevoda materiala v jezik mladih v najširšem pomenu besede - predrugačene niso le besede, ki so izrečene na odru, ampak tudi situacije, odnosi in nenazadnje liki, med katerimi je marsikateri po zaslugi perspektive sodelujočih veliko bolj prezenten, aktiven, razmišljujoč in odzivajoč se. Mislim, da je bilo glede na izbrano besedilo sprva čutiti zadržke, predvsem ob tem, da gre za like, ki so najstniki — prav tako kot so naši najstniki sami. In mislim, da so ravno preko tega te zadržke tudi premostili, saj gre vsebinsko za večplastno in dinamično občutenje tega, kako je, ko se znajdeš na prepihu različnih življenjskih, prijateljskih in intimnih silnic ter da se je to izkazalo za izčrpno vstopno točko za lastne reinterpretacije."
Tajda Lipicer, dramaturginja
Izjave mentorice za režijo Maruše Kink: