DeSacre!

Ugledna avstrijska koreografinja Christine Gaigg je s svojim kolektivom 2nd Nature v Ljubljani prvič gostovala na festivalu Exodos leta 2001, in sicer s predstavo Sacre Material, v kateri se je z analizo gibanja in z povsem odkritim referiranjem na glasbeno partituro Le Sacre Du Printemps (1913) Igorja Stravinskega in istoimensko krstno koreografijo Vaclava Nižinskega dotaknila različnih tipov javnih žrtvovanj. Koreografija DeSacre! (2013) ima tokrat stvarne politične razloge; poganski žrtveni ritual, ki so si ga morali ruski antropologi nekje leta 1911 po naročilu Sergeja Djagileva izmisliti, saj je bil Pariz obseden s primitivističnimi elementi v umetnosti in so se takšni motivi tako v slikarstvu (npr. v kubizmu in fauvizmu) kakor tudi v drugih umetnostih (plesu, gledališču, glasbi) dobro prodajali je svoj legendaren koreografski (Vaclava Nižinski) in glasbeni (Igor Stravinski) krst doživel 29. maja 1913 v Théâtre des Champs-Élysées v Parizu. Škandal je bil natančno tisto, česar si je Djagilev želel: boljše reklame si ni mogel želeti in boljše strategije za stike z javnostmi si v tem času mimo Djagileva ni bil sposoben spomniti takorekoč nihče. 12. februarja 2012, malo pred 100. obletnico krstne izvedbe škandaloznega ruskega baleta, je v moskovski katedrali Jezusa Odrešenika feministična punk skupina Pussy Riot odplesala svoj ritualni punk ples z naslovom »Punk molitev – Božja mati, odženi Putina!«. 3. marca istega leta so bile članice punk skupine aretirane, čemur je sledil montirani politični proces, ki je zadobil razsežnosti globalnega političnega škandala. Koreografinja Christine Gaigg se v DeSacre! (2013) vrača k ruski klasiki v več pomenih te besede: z razdelavo umetniških in sovjetskih konotacij.