»Paradoks demokracije je verjetno v tem, da ima ›sebe za Dobro, ki vekomaj želi dobro, v procesu demokratizacije pa najpogosteje dela Zlo‹.
Posameznik je tukaj v brezupno podrejenem položaju in nima možnosti do povračila. Vse možnosti so na nasprotnikovi strani. Moralna superiornost človeku ne daje nobene tolažbe. Na voljo mu ostanejo samo lastni obraz, plašč, srajca in dve nogi, ki sta sposobni hoditi uro ali dve. Vendar pa se v nasprotju s posameznikom, ki obupa, demokracija ne ustavi. Nadaljuje pot. Izkrivljena, zlorabljena, večkrat posiljena in jezna.«
- Veljko Mićunović