Po prostranem praznem prostoru ob ognju pleše ženska. Ali je človeško bitje, vila ali angel, tega on v tem trenutku ne more razločiti. Vsakič ko se privrti naokoli in gre njen žareči obraz mimo njega, ga njene velike, črne oči prestrelijo. »Ona je nadnaravno bitje,« si reče. »Ne, ona je ciganka!« In razblini se vsa iluzija. (Victor Hugo)
Predstava Ciganka je zasnovana na načelu sodelovanja med različnimi izvajalci iz različnih okolij, ki se poleg umetniške zvrsti svojega izvajanja razlikujejo še po narodni in etnični pripadnosti ter po tem, od kod prihajajo. Tako na odru med predstavo in množico sodelujočih srečamo Rome in Nerome, ljudi iz Slovenije, Srbije, Rusije, Ukrajine ... Srečamo, plesalce, igralce, glasbenike …Ciganka je zgodba, posvečena ciganski duši, ki se nam skozi predstavo razkriva v prepletanju plesa, glasbe in poezije.
Karavana se na svojem Lungo drom, dolgi poti ustavi. Tako kot se ustavlja že tisoč let. Ciganke, cigani in cigančice nam na stežaj odprejo vrata v romantični svet in nas povabijo, da s kumpanijo preživimo dan v taboru, kjer se že po prihodu zgodijo zapleti. Ciganski temperament hitro zaneti ogenj, tako v ljubezni kot tudi v odnosih z Gadjom in zakonom. In Ciganka to izkusi na lastni koži. Ogenj pa gori močno in usodno, a hkrati tudi hitro izgori. In na pogorišču se praznuje in pleše in poje. Še posebno takrat, ko se na križišču srečata dve kumpaniji, ko si izgubljeni bratje in sestre padejo v objem.