Celestina je edino znano delo španskega dramatika judovskega porekla Fernanda de Rojasa. Gre za nenavadno dramo, bolje rečeno, dialogiziran roman, ki po mnenju literarnih zgodovinarjev sodi v vrh španske književnosti, nekateri pa ga postavljajo ob bok samemu Don Kihotu. Igra je polna mesenega, pa tudi trpkega humorja, modrosti in življenjskih izkušenj. V njej se prepletajo srednjeveške in renesančne prvine, obenem pa iz nje vseskozi veje avtorjeva dokaj mračna vizija življenja: človek je potisnjen v svet, v katerem se mora bojevati z nevarnimi silami in v katerem niso poraženi le zlobni, temveč tudi plemeniti ljudje. Celestina je na eni strani tragikomedija o skrivni ljubezni med Kalistom in Melibejo, o nekontroliranih izbruhih čustev in želji po telesnosti, na drugi pa drama o človeški lakomnosti in brezbrižnem egoizmu, ki ju pooseblja demonična zvodnica Celestina.
Avtor songov: Milan Jesih
Dramaturg: Miha Trefalt
Lektor: Srečko Fišer
Scenograf: Vojteh Ravnikar
Kostumografka: Svetlana Visintin
Avtor glasbe: Urban Koder
Oblikovalka giba: Nataša Kos Križmančič
Oblikovalec luči: Samo Oblokar
Korepetitor: Julijan Fortunat
Asistent režiserja: Matjaž Šmalc
Sodelavka za dramaturgijo: Samanta Kobal
Asistentka scenografa: Tanja Košuta
Nastopajo:
Kalisto, zaljubljeni mladenič - Radoš Bolčina
Melibeja, Pleberijeva hčerka - Nataša Konc - Zupančič
Pleberij, Melibejin oče - Bine Matoh
Alisa, Melibejina mati - Nevenka Sedlar
Celestina, zvodnica - Ljerka Belak k. g.
Parmenij, Kalistov služabnik - Boris Mihalj
Sempronij, Kalistov služabnik - Gorazd Jakomini
Tristan, Kalistov služabnik - Milan Vodopivec
Sosia, Kalistov služabnik - Rastko Krošl
Lukrecija, služabnica pri Pleberijevih - Metka Franko k. g.
Elicija, Celestinina varovanka - Simona Krošl k. g.
Areusa, Celestinina varovanka - Lara Jankovič
Krito, Celestinina varovanka - Dušanka Ristić
Centurij - Jože Hrovat
Kriton, menih - Sergej Ferrari