Canard pekinois (1987) je prva predstava Josefa Nadja, plesalca in koreografa, rojenega v mestecu Kanjiža v Vojvodini. Josef Nadj, ki celo življenje živi in dela razpet med Francijo, Madžarsko in Srbijo, je v svojem kultnem delu, ki letos praznuje že 30 let, želel raziskati obstoj na meji med življenjem in smrtjo, kjer smrt predstavlja vrata v svet niča. Predstavo, ki je gostovala po vsem svetu, je Josef Nadj s plesalci skupine EnKnapGroup ponovno oživel.
Za koreografa Josefa Nadja oživitev njegove legendarne predstave simbolizira zaključek tridesetletnega cikla in trenutek, ko se lahko vrne na začetek kariere in ponovno osmisli izvor svojega umetniškega izraza. Delo s plesalci EnKnapGroup mu je ponudilo priložnost, da iz izvornega dela izloči točno določen motiv ter iz njega razvije variacijo, ki bo služila kot osnova za stvaritev nove predstave. Temelj predstave Canard pekinois/Mračna zveza je tragična mladoporočencev, ki jima je usoda namenila zgolj nekaj bežnih trenutkov sreče, preden med njiju stopi minljivost življenja. Nadj in plesalci skušajo v gledalcih vzbuditi mračno čustvo, ki spremlja to nesrečno zvezo. Dogodek, ki mu je bil Josef Nadj priča v mladosti, se v njegovi koreografiji pojavi kot projekcijain služi kot metafora prehitrega minevanja časa ter nas popelje v občutje onstranstva. Umetnik in koreograf v tem vidi priložnost, da se nova generacija polasti zgodbe, ki je v njegovem rodnem kraju postala že legendarna. Zanimivo je, da bo novo delo glede na izvorno predstavo časovno zgoščeno, medtem ko bo sama tematika veliko – kot da bi želeli trenutek ovekovečiti za vselej. V svoji osnovi delo nosi osebno zgodbo, ki prerašča subjektivno in skozi umetniško transformacijo postane vsesplošna, kot nekakšna osebna mitologija, ki zraste v univerzalno delo.
