Za aktivizem na mejah gre.
Po eni strani za izkušnje, podobe,
po drugi pa za raziskovanje, iskanje.
Ter za vprašanja – odprta.
Pa spet za posledice.
Na koncu pa gre za upor.
Z uprizoritvijo istoimenskih dnevniških zapisov, ki orisujejo travmatične izkušnje v begunskem centru Calais iz leta 2014, bomo obeležile_i mednarodni dan prostovoljstva (5. 12. 2017). Prostovoljstvo znotraj kapitalistične družbe pogosto pomeni opravljanje dela, za katerega bi morala poskrbeti država. S tem postaja prostovoljsko delo sestavni del obstoječega političnega in gospodarskega sistema, ki si ne prizadeva za sistemsko spremembo, temveč pomaga blažiti posledice neoliberalnih ukrepov. Zato mora prostovoljstvo nujno voditi v družbeni aktivizem.
Dnevniški zapisi Calais Calais ne ponujajo odgovorov ali rešitev, zato niso panaceja za današnje probleme. Gre za zbirko spominov, izkušenj in notranjih konfliktov, ki so posledica travmatičnega doživetja: kaos, iluzija, odgovornost, krivda, upanje, policijsko nasilje, fašizem, seksizem, zatiranje, kategoriziranje ljudi. Ali se lahko posameznica_k sooči z vsem tem, ne da bi se izgubil_a v tem mestu brezupa in birokracije?
Enako kot dnevniški zapisi tudi performans ne ponuja odgovorov; gre za raziskovanje, osebno interpretacijo in čustveno reakcijo na prebrani tekst. Omogoča vpogled v to, kako lahko s telesom, zvokom in podobami oživimo izkušnje aktivistk_ov.
Performans ponuja tri različne interpretacije iz treh različnih držav – Slovenije, Grčije in Francije. Države z različnimi izkušnjami v zvezi z begunkami_ci.
Dnevniški zapisi Calais Calais, ki so izvirno v nemščini, so že prevedeni v angleščino in francoščino. Prihaja tudi slovenski prevod.