Binka Tinka Pobalinka in čudež

Predstava, za katero je besedilo napisala Ajda Toman, ki deklico Tinko tudi igra, v dogajanje vključuje mlado občinstvo. Najmlajše obiskovalce gledališča obiskuje deklica Tinka, nagajiv in družaben deklič, ki od vsega najraje nagaja odraslim in jo zato mama kliče kar Binka Tinka Pobalinka, očka pa celo Nagajivka. S Tinko, ki tokrat na gozdnem sprehodu zdrsne v luknjo med koreninami starega hrasta in se po skrivnostnem rovu spusti v nenavadno deželo eksperimentov, v kateri se izumljajo najbolj nenavadne reči, avtomati in čarovnije, se v Čudežno deželo spuščajo tudi gledalci. Tam spoznajo »norega« znanstvenika, ki Binko Tinko Pobalinko nauči na daljavo otrokom mršiti lase, začarati žogo, da lebdi v zraku, poganjati avtomobilčke z zrakom, puhati peresa in celo začarati, da vse svečke na rojstnodnevni torti v trenutku ugasnejo.