Produkcija V. semestra programov Dramska igra, Gledališka režija ter Dramaturgija in scenske umetnosti.
Baby Doll ameriškega dramatika Tennesseeja Williamsa je nastala kot scenaristična adaptacija dveh njegovih enodejank (27 vagonov, polnih bombaža in Dolgo bivanje skrajšano ali Nezadovoljiva večerja). Iz njiju je izluščil tako glavne protagoniste kot tudi ključne situacije in jih strnil v subverzivno, družbenokritično besedilo, ki je v režiji Elia Kazana z vizualnimi poudarki na implicitnih podobah spolnosti izzvalo javen linč, Williamsa pa potrdilo kot avtorja z amoralnimi, nesramno erotičnimi spolnimi obsesijami. Kot homoseksualni moški v heteronormativnem svetu je Williams verjel, da je patriarhat izključil tudi njega (Palmer 30), zato je v Baby Doll satiriziral neegalitarne vidike obstoječe patriarhalne družbe in zarezal v spreminjajočo se naravo ženskosti, ki se je takrat, v petdesetih letih prejšnjega stoletja, manifestirala kot razpetost žensk med »željo po običajnem, varnem življenjskem slogu in hrepenenjem po nekonvencionalnem, pustolovskem, neraziskanem« (French 23–24).
Odlomek iz akadamijskega lista (avtorica besedila: Evelin Bizjak)
