Andrej je deček, ki ima vsak večer težave z uro. S tisto, ob kateri bi moral iti spat. Njegova mama potrebuje veliko energije, da sinčka večer za večerom spravi v posteljo. In Andrej je deček, ki ima zelo bujno domišljijo. Tako zelo bujno, da namesto mize v jedilnici vidi veliko ladjo, v zavesah na oknih prepozna jadra, ploščice parketa na tleh pa so zanj valovi morja. V snu ga vsak večer obiščeta dve pošasti, zaradi katerih ga noč za nočjo tlači mora. Neke noči pa sanja o morju, o valovih, o kitu. Ko se obe pošasti kita ustrašita, se mu sam pogumno postavi po robu.. in ga končno premaga – strah namreč.
Zgodba pripoveduje o težavah staršev in otrok, ki se na prvi pogled zdijo povsem običajne in jim morda prav zato namenjamo premalo pozornosti. Ukvarja se z otroško domišljijo, ki sproža strahove in otrokom v omarah slika pošasti. Slikovita pripoved s številnimi metaforami postavlja mnoga vprašanja, ponuja številne odgovore, predvsem pa malim in velikim bralcem nežno buri domišljijo.