Rezidenčni koreograf ansambla Cullberg (2019–2022), nemško-švedski koreograf in performer Jefta van Dinther, je postal ljubljenec evropskih plesnih odrov. V evropskem sodobnoplesnem kontekstu se je uveljavil z delom Drobir (Grind), ki ga je leta 2011 ustvaril v sodelovanju z Minno Tiikkainen in Davidom Kiersom in ga predstavil tudi na CoFestivalu 2017. Z omenjenim delom si je prislužil nagrado Säde na Finskem za predstavo z najboljšim oblikovanjem svetlobe in še tri nagrade na festivalu Favoriten v Dortmundu. Iz njegovih koreografskih del je razviden koreografov interes za tehnološke podaljške in ojačevalce plešočih teles, s katerimi gradi zaznavno iluzijo in sproža nelagodje. V center njegovega ustvarjanja se vpisuje vprašanje človeškosti, ki ga naslavlja v odnosu do družbenosti in posthumanih oblik življenja.
Analiza v temnem poljuima neizpodbiten avtorjev koreografski podpis. Delo naslavlja vprašanje humanoidov iz znanstvenofantastične perspektive. Zlahka bi dejali, da je Jefta van Dienther na oder postavil svojo različico Iztrebljevalca. Izraz za naslov si je izposodil iz medicine, kjer uporabljajo mikroskopijo temnega polja za diagnozo telesnih patologij v krvi. Na ta način nam avtor pokaže, kako medicina prodira vse globlje v telo, medtem ko si v robotiki in razvoju umetne inteligence znanost prizadeva poustvariti človeško telo, v katerega bi preoblekli njegove umetne nadomestke. Prav s tem uspe van Dientherju uvesti premislek o dialektiki med objektom in subjektom, umetnim in naravnim telesom ter njegovo (ne)zamenljivostjo.