Besedilo 5fantkov.si otroštvo prikaže brez vsakega olepševanja. Spremljamo pet dečkov, ki se dobivajo v zapuščeni hiši, in ob njihovih igrah dobimo vpogled v družinsko življenje vsakogar od njih, hkrati pa se nam razkrije natančna slika družbene resničnosti. Ko se vživljajo v superjunake, kot sta Superman in Spiderman, namreč mimogrede preigravajo tudi različne družbene vloge in odnose (moški – ženska, otrok – odrasli, homoseksualec – heteroseksualec, harekrišnovec – katolik ...), ti pa pred nami implicitno razprejo podobe povsem stvarnega nasilja.
Igra v vloge dečkov, starih med deset in enajst let, izvirno postavlja pet igralk in s tem med drugim načenja vprašanje (konstrukcije) spola. A celo avtorica sama si je zaželela, da bi katera od uprizoritev ta njen napotek prekršila. V Slovenskem mladinskem gledališču bodo zato v vloge dečkov zasedli moške zrelih let, kar bo besedilu dalo drugačno dimenzijo oziroma premaknilo njegov fokus. V grobem gre za generacijo, ki zaseda položaje politične (v ožjem in širšem pomenu) moči in torej vodi oziroma oblikuje svet za dečke (otroke) iz besedila. Ko bodo blaži, vidi, denisi, juriji in krištofi v svojih petdesetih in šestdesetih, bodo zasedali prav ta mesta moči, ki jih zdaj fascinirajo (in se jih bojijo), njihove nasilne otroške igre pa se bodo iz kamnite hiše preselile na druge odre.
