55 kvadratov, besedilo, navdihnjeno z vsakdanjikom in s kolumno Jurice Pavičića, spremlja sodobno splitsko družino v poletnih mesecih. Lena in Tino, ki sta 1. maja vržena iz podnajemniškega stanovanja, se odločita poletne mesece preživeti pri Leninih starših, mlajšemu bratu in babici v 55 kvadratnih metrov velikem stanovanju. Poletje v stanovanju ob invaziji turistov otežujejo še nepitna voda, požar, ki se nevarno približuje mestu, in smrad s smetišča, ki se širi po mestu, še posebej, ko zapiha južni veter, ki metaforično spominja na odnos mesta do njegovih prebivalcev.
Uprizoritev kritično preizprašuje podedovane vzorce večgeneracijskega sobivanja in mehanizme mediteranske družbe, katere socialne politike so pod bremenom kapitala vse bolj neugodne tako za posameznika kot za družino.