Dodekalogija 1972–1983.
Trak »ježek« je bil izumljen med drugo svetovno vojno v Švici. Medtem ko so se drugje po Evropi pobijali med seboj, je neki gospod hodil na izlete v gore s svojim psom, nabiral rože in gobe. Ko se je vrnil domov, je opazil, da se mu je nekaj prijelo na oblačila, pa tudi dlaka njegovega psa je bila polna tega. Bil je osat. Zakaj se je prijel na oblačila?
Predstavljajte si luksuz, da v času, ko Hitler napada Rusijo, v miru sedeš in pogledaš cvet osata pod mikroskopom. Na tem cvetu so bili majhni kavlji in človek je pomislil: »Morda lahko naredim umetne kavlje, takšne, kot jih ima osat.« Potreboval je več kot deset let, da je ustvaril »ježka«, kakršnega poznamo danes.
Patentiral ga je in patent je potekel leta 1979. Tako so od leta 1980 naprej »ježka« začeli videvati povsod. Ampak nekdo ga je imel že v petdesetih, ko je bil še skoraj neznan. In baje je temu človeku spremenil življenje.
Predstavi 1979 in 1980, ki se igrata v paru, sta predstavi o spominu, odraščanju in ljudeh iz majhne vasice, ki postane križišče življenjskih usod. Sta del gledališke Dodekalogije 1972–1983 (v okviru projekta Destin(y)ation / Dotik usode), celoletnega gledališkega omnibusa, sestavljenega iz dvanajstih projektov, nastalih v različnih evropskih gledališčih, v režiji Tomija Janežiča. Dodekalogija orisuje mrežo življenjskih usod, ki se raztezajo skozi čas in so jih zaznamovali potovanja in selitve. Predvsem pa je to omnibus o gledališču samem.
