“10 journeys to a place where nothing happens”*

Maike Lond, estonska umetnica, ki ustvarja tako v »belih prostorih« kot »črnih kockah«, se teme loti na nov, svež način. Brez angsta in brez vnaprejšnjega pričakovanja izida se odloči raziskati kulturnopolitični trend potiskanja kulture v pridobitni sektor, seveda na primeru lastnih preživetvenih strategij.

Prostodušno in s polnim angažmajem razvije različne strategije ekonomskega preživetja, ki jih tudi preizkusi. Išče mecena oziroma se premožnim ponudi, da bi bila njihova osebna umetniška ljubljenka, dela v gostinstvu, da bi zaslužila dovolj za življenje in ustvarjanje … Rezultate poskusov predstavi brez cinizma in skoraj brez vrednostnih sodb, dokumentarno. In rezultati so tragikomični. Bili bi smešni, če ne bi pričali tudi o neznosnih sistemskih napakah in nevednosti odločevalcev. Dokumentarno gledališče, ki temelji na osebni izkušnji in obenem distanci do sebe. Ne jemlje se preveč resno in prav zato je kljub humornemu tonu predstave jasno, da gre zares.

* Naslov je izposojen iz istoimenske predstave, ki sta jo zasnovala Juha Valkeapää inTaitoHoffrén. Predstava občinstvu razpre svet prijetne domačnosti, v katerem lahko umetnik obstaja, deluje/ne deluje in misli brez potrebe po vzpostavljanju relacije s poljem finančne stvarnosti in monetarnih odnosov. Ker pa se realnost umetnika kljub vsemu izkaže za problematično iz finančnega stališča, poskusi Maike Lond ustvariti svoj lastni »svet prijetne domačnosti« znotraj finančnega sektorja.