Fran Saleški Finžgar »Pod svobodnim soncem« . Za mnoge roman »naše mladosti« – za nekatere romantična ljubezenska zgodba, za druge slavna epopeja o preboju Slovenov in Antov na Balkan. Ta »povest pradavnih dedov« je bila napisana, ko so Slovenci v objemu Habsburške monarhije še kako potrebovali več samozavesti. Za podoživljanje Finžgarjevega romana pa je, kot se je pokazalo, spet prihajal pravi čas ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. V koprodukciji Radia Slovenija in Radia Maribor je roman »Pod svobodnim soncem« v priredbi Jožeta Voznyja in v režiji Igorja Likarja leta 2004 naposled zaživel še v zvočni podobi – kot mogočna radijska igra v štirih delih. Sodelovalo je 50 igralcev, uporabljenih je bilo več kot 250 izvirnih posnetkov različnih efektov in šumov in 160 posebej komponiranih glasbenih enot, da bi poustvarili zven davnega časa, ko sta se v imenu Svaruna in Justinijana bojevito srečala vzhod in zahod. Predvsem pa radijska upodobitev enega najbolj priljubljenih romanov v starodavni zgodbi o uspehu prinaša novo sporočilo, ki je moralo v Finžgarjevem rokopisu neopaženo počakati več kot stoletje.
V 4. delu – epilogu so se poganska plemena pod vodstvom staroste Svaruna bojevala s krščanskim bizantinskim cesarstvom z vladarjema Justinijanom in Teodoro. Hunskemu poglavarju Tunjušu je potem uspelo, da je slovanska plemena med seboj sprl in naščuval Ante proti bratom Slovenom. Tik pred spopadom se je iz Bizanca vrnil Svarunov sin Iztok in z zmago Slovenov preprečil bratomorno vojno. V zvočni podobi je priljubljeni roman Pod svobodnim soncem zaživel ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo in obnovil zgodbo o ljubezni, o bojnih junaštvih in predvsem, na pragu nove zgodovinske prelomnice, spregovoril o lastnostih, ki predvsem združujejo, kar je najboljšega in povezujejo, kar je samostojnega. Tudi med barbari, kamor so v davnem 6. stoletju spadali Sloveni, in Bizancem je obstajala skrita vez, bolj zmagoslavna od slehernega orožja. Poosebljata jo bizantinska dvorjanka Irena in slovenski bojevnik, Svarunov sin.
- Domov
- Radijske igre
- Pod svobodnim soncem - 4. del
Pod svobodnim soncem - 4. del



Ocenite jo!
Avtor priredbe: Jože Vozny
Urednika: Goran Schmidt, Gabrijela Lučka Gruden
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih
Lektorica: Cvetka Šeruga Premk
Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič – Jurki
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Tehnični asistent: Zmago Frece
Asistentki režije: Bernarda Černe, Alenka Kovačič
Nastopajo:
Radovan - Polde Bibič
Iztok - Marko Mandič
Irena - Pia Zemljič
Svarun - Miha Baloh
Ljubinica - Iva Babič
Epafrodit - Ivo Ban
Tunjuš - Vlado Novak
Teodora - Nataša Barbara Gračner
Azbad - Jernej Šugman
Justinijan - Radko Polič
Rustik - Borut Veselko
Spiridion - Pavle Ravnohrib
Cirila - Petra Govc
Rado - Boris Kerč
Alanka - Manca Ogorevc
Bojan - Iztok Jereb
Viljenec - Janez Albreht
Velegost - Boris Juh
Povezane vsebine v Sigledalovih zbirkah
Na Wikiju
Fran Saleški Finžgar »Pod svobodnim soncem« . Za mnoge roman »naše mladosti« – za nekatere romantična ljubezenska zgodba, za druge slavna epopeja o preboju Slovenov in Antov na Balkan. Ta »povest pradavnih dedov« je bila napisana, ko so Slovenci v objemu Habsburške monarhije še kako potrebovali več samozavesti. Za podoživljanje Finžgarjevega romana pa je, kot se je pokazalo, spet prihajal pravi čas ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. V koprodukciji Radia Slovenija in Radia Maribor je roman »Pod svobodnim soncem« v priredbi Jožeta Voznyja in v režiji Igorja Likarja leta 2004 naposled zaživel še v zvočni podobi – kot mogočna radijska igra v štirih delih. Sodelovalo je 50 igralcev, uporabljenih je bilo več kot 250 izvirnih posnetkov različnih efektov in šumov in 160 posebej komponiranih glasbenih enot, da bi poustvarili zven davnega časa, ko sta se v imenu Svaruna in Justinijana bojevito srečala vzhod in zahod. Predvsem pa radijska upodobitev enega najbolj priljubljenih romanov v starodavni zgodbi o uspehu prinaša novo sporočilo, ki je moralo v Finžgarjevem rokopisu neopaženo počakati več kot stoletje.
V 4. delu – epilogu so se poganska plemena pod vodstvom staroste Svaruna bojevala s krščanskim bizantinskim cesarstvom z vladarjema Justinijanom in Teodoro. Hunskemu poglavarju Tunjušu je potem uspelo, da je slovanska plemena med seboj sprl in naščuval Ante proti bratom Slovenom. Tik pred spopadom se je iz Bizanca vrnil Svarunov sin Iztok in z zmago Slovenov preprečil bratomorno vojno. V zvočni podobi je priljubljeni roman Pod svobodnim soncem zaživel ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo in obnovil zgodbo o ljubezni, o bojnih junaštvih in predvsem, na pragu nove zgodovinske prelomnice, spregovoril o lastnostih, ki predvsem združujejo, kar je najboljšega in povezujejo, kar je samostojnega. Tudi med barbari, kamor so v davnem 6. stoletju spadali Sloveni, in Bizancem je obstajala skrita vez, bolj zmagoslavna od slehernega orožja. Poosebljata jo bizantinska dvorjanka Irena in slovenski bojevnik, Svarunov sin.
Avtor priredbe: Jože Vozny
Urednika: Goran Schmidt, Gabrijela Lučka Gruden
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih
Lektorica: Cvetka Šeruga Premk
Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič – Jurki
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Tehnični asistent: Zmago Frece
Asistentki režije: Bernarda Černe, Alenka Kovačič
Nastopajo:
Radovan - Polde Bibič
Iztok - Marko Mandič
Irena - Pia Zemljič
Svarun - Miha Baloh
Ljubinica - Iva Babič
Epafrodit - Ivo Ban
Tunjuš - Vlado Novak
Teodora - Nataša Barbara Gračner
Azbad - Jernej Šugman
Justinijan - Radko Polič
Rustik - Borut Veselko
Spiridion - Pavle Ravnohrib
Cirila - Petra Govc
Rado - Boris Kerč
Alanka - Manca Ogorevc
Bojan - Iztok Jereb
Viljenec - Janez Albreht
Velegost - Boris Juh