Za mnoge roman »naše mladosti« – za nekatere romantična ljubezenska zgodba, za druge slavna epopeja o preboju Slovenov in Antov na Balkan. Ta »povest pradavnih dedov« je bila napisana, ko so Slovenci v objemu Habsburške monarhije še kako potrebovali več samozavesti. Za podoživljanje Finžgarjevega romana pa je, kot se je pokazalo, spet prihajal pravi čas ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
V koprodukciji Radia Slovenija in Radia Maribor je roman »Pod svobodnim soncem« v priredbi Jožeta Voznyja in v režiji Igorja Likarja leta 2004 naposled zaživel še v zvočni podobi – kot mogočna radijska igra v štirih delih. Sodelovalo je 50 igralcev, uporabljenih je bilo več kot 250 izvirnih posnetkov različnih efektov in šumov in 160 posebej komponiranih glasbenih enot, da bi poustvarili zven davnega časa, ko sta se v imenu Svaruna in Justinijana bojevito srečala vzhod in zahod. Predvsem pa radijska upodobitev enega najbolj priljubljenih romanov v starodavni zgodbi o uspehu prinaša novo sporočilo, ki je moralo v Finžgarjevem rokopisu neopaženo počakati več kot stoletje.
V 3. delu Iztok postane general bizantinske vojske in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno. Zavrnjena in ljubosumna cesarica Teodora in vojskovodja Azbad ga želita pogubiti. V tej igri na vse ali nič se za Iztoka s cesarico neizprosno bori njegov zaščitnik, modri trgovec Epafrodit. Ko je Teodora vrgla Iztoka v ječo, njemu pa hotela vzeti vse premoženje, je trgovec rešil Iztoka iz ječe, njegovo izbranko Ireno poslal na varno, svojo glavo pa si je obvaroval z domiselno zvijačo tako, da je uprizoril potopitev svoje jadrnice in z njo lastno pogubo.