Za mnoge roman »naše mladosti« – za nekatere romantična ljubezenska zgodba, za druge slavna epopeja o preboju Slovenov in Antov na Balkan. Ta »povest pradavnih dedov« je bila napisana, ko so Slovenci v objemu Habsburške monarhije še kako potrebovali več samozavesti. Za podoživljanje Finžgarjevega romana pa je, kot se je pokazalo, spet prihajal pravi čas ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
V koprodukciji Radia Slovenija in Radia Maribor je roman »Pod svobodnim soncem« v priredbi Jožeta Voznyja in v režiji Igorja Likarja leta 2004 naposled zaživel še v zvočni podobi – kot mogočna radijska igra v štirih delih. Sodelovalo je 50 igralcev, uporabljenih je bilo več kot 250 izvirnih posnetkov različnih efektov in šumov in 160 posebej komponiranih glasbenih enot, da bi poustvarili zven davnega časa, ko sta se v imenu Svaruna in Justinijana bojevito srečala vzhod in zahod. Predvsem pa radijska upodobitev enega najbolj priljubljenih romanov v starodavni zgodbi o uspehu prinaša novo sporočilo, ki je moralo v Finžgarjevem rokopisu neopaženo počakati več kot stoletje.
1. del Roman Pod svobodnim soncem in njegova radijska izpeljanka se dogajata v 6. stoletju, ko so Slovani zaradi bizantinske ekspanzivnosti izgubili že naseljene pokrajine tostran Donave. V prvem delu se jim je naposled posrečil začasen prodor na rob Bizanca, kjer se morajo spopasti z bizantinskim poveljnikom Hilbudijem. To neposredno, bojevito soočenje z bolj izurjenimi in bolj organiziranimi spodbudi Iztoka, da se odloči za šolanje v Bizancu, zato, da ga bo naposled premagal. Na zunaj gre za napet spopad med poganskim svetom, ki ga poosebljajo Sloveni in Anti, in krščansko civilizacijo, ki jo predstavlja Bizantinsko cesarstvo. Med vrsticami pa je mogoče v romanu in še posebej v radijski igri čutiti sporočilo o sožitju različnega, kar najbolje ponazarjata bizantinska dvorjanka Irena in pogumni barbar Iztok. Ob pomoči modrega grškega trgovca Epafrodita jima uspe ohraniti ljubezen in uiti besni maščevalnosti cesarice Teodore.