25. decembra 1928 je bila na Radiu Ljubljana z igralci Slovenskega narodnega gledališča v živo izvedena prva radijska uprizoritev dramskega besedila – »božična igra« Pavla Golie v štirih slikah – Peterčkove poslednje sanje. Že naslednje leto ji je sledilo 29 novih uprizoritev. Radijska igra je postala programska stalnica in z intenzivnim razvojem po drugi svetovni vojni edina izvirna umetnostna radijska zvrst. V režiji Jožeta Valentiča in dramaturgiji Vilme Štritof smo pred leti uprizorili tretjo sliko Peterčkovih poslednjih sanj. »Tej 'božični povesti' vsekakor nedostaja notranje vezi enotnega dejanja, /…/ vendar pa je vsaka teh štirih slik poetična in čuvstveno dovolj močna, da ta dramatični nedostatek nikakor ne moti preveč. Krepko izražena ideja etičnosti sugestivno prevzame gledalca, oziroma čitatelja, ki spremlja ubogega Peterčka skozi njegove bolne privide v božični noči,« je v Ljubljanskem zvonu leta 1924 zapisal Miran Jarc. Sanjski svet in čustvenost vselej nagovarjata prav radijski medij, etičnost in sočutje pa sta vrednoti, ki ju danes nekaj ključnih vzporednic z revnim obdobjem po prvi svetovni vojni vztrajno kliče na javno prizorišče.
- Domov
- Radijske igre
- Peterčkove poslednje sanje
Peterčkove poslednje sanje



Ocenite jo!
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Nastopajo:
Peterček - Gašper Rojc
Oče Hrast - Borut Veselko
Čarovnik Grča - Sandi Pavlin
Čarodejka Bukva - Violeta Tomič
Jezušček - Klemen Janežič
Mamica - Sabina Kogovšek
Povezane vsebine v Sigledalovih zbirkah
Na Wikiju
25. decembra 1928 je bila na Radiu Ljubljana z igralci Slovenskega narodnega gledališča v živo izvedena prva radijska uprizoritev dramskega besedila – »božična igra« Pavla Golie v štirih slikah – Peterčkove poslednje sanje. Že naslednje leto ji je sledilo 29 novih uprizoritev. Radijska igra je postala programska stalnica in z intenzivnim razvojem po drugi svetovni vojni edina izvirna umetnostna radijska zvrst. V režiji Jožeta Valentiča in dramaturgiji Vilme Štritof smo pred leti uprizorili tretjo sliko Peterčkovih poslednjih sanj. »Tej 'božični povesti' vsekakor nedostaja notranje vezi enotnega dejanja, /…/ vendar pa je vsaka teh štirih slik poetična in čuvstveno dovolj močna, da ta dramatični nedostatek nikakor ne moti preveč. Krepko izražena ideja etičnosti sugestivno prevzame gledalca, oziroma čitatelja, ki spremlja ubogega Peterčka skozi njegove bolne privide v božični noči,« je v Ljubljanskem zvonu leta 1924 zapisal Miran Jarc. Sanjski svet in čustvenost vselej nagovarjata prav radijski medij, etičnost in sočutje pa sta vrednoti, ki ju danes nekaj ključnih vzporednic z revnim obdobjem po prvi svetovni vojni vztrajno kliče na javno prizorišče.
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Nastopajo:
Peterček - Gašper Rojc
Oče Hrast - Borut Veselko
Čarovnik Grča - Sandi Pavlin
Čarodejka Bukva - Violeta Tomič
Jezušček - Klemen Janežič
Mamica - Sabina Kogovšek