Kiparka Camille Claudel (1864-1943) je ena tistih nadarjenih žensk v zgodovini umetnosti, ki so po krivici ostale pozabljene, oklevetane ali celo vržene za zidove psihiatričnih ustanov. Dolga leta ni bilo o njej mogoče nič izvedeti. Šele zadnje čase se o te vrste ženskah več sliši. Takemu odnosu so botrovali podcenjevalni odnos do žensk ustvarjalk, saj naj bi bilo to moška domena, konzervativno dojemanje celotne družbe in težke razmere za preboj žensk avtoric.Camille ni imela sreče ne v zasebnem ne v javnem življenju. Njen mentor in ljubimec je bil kipar Auguste Rodin, ki je njeni nadarjenost in delavnost izkoristil le sebi v prid. Brat Paul in mati sta Camille prav zaradi njenega ranljivega, a hkrati neupogljivega značaja, ki je rušil takratne družbene norme, dala zapreti v umobolnico. Mati je še posebej zaprosila direktorja zavoda, naj jo strogo nadzorujejo in ji preprečujejo stik s svetom. Vsa doslej znana dejstva in zapise o njenem življenju je avtor radijske igre Marko Elsner Grošelj upošteval v svojem besedilu o tej izjemni ženski.
Pred leti so v Franciji posneli tudi film o njej z Isabelle Adjani v glavni vlogi, trenutno pa pripravljajo še enega z igralko Juliette Binoche, ki se bo osredotočil še posebej na leta v umobolnici.