Prepričljiva Ibsenova psihološka drama iz leta 1869 srhljivo korespondira s sedanjo neoliberalno stvarnostjo. V njej namreč propadli bančni direktor zavrača odgovornost za pohlepna dejanja, s tem pa tudi razbije svojo družino. Zgodbo o odtujenosti v medsebojnih odnosih in egocentrizmu stremuškega bogataša je torej lahko izrisal le natančen opazovalec moralne zatohlosti in razkroja na videz urejenih meščanskih družin.
Posnetek te radijske igre ni na voljo.