Mitski otoček Galiola v resnici obstaja zahodno od Cresa. Na njem je komaj dovolj prostora za svetilnik in razen kamenja tam ni ničesar. Prav nasprotno pa se iz te majhnosti dviga veličastna zvočna poema z naslovom Molitev za Galiolo. A Jovanoviću je otoček še več kot le vir navdiha za kratko akustično igro. Posvetil mu je avtobiografsko knjigo, kjer se med drugim dobro opiše s trditvijo, da so pristanišča samo za to, da iz njih izplujemo.
Posnetek te radijske igre ni na voljo.