V osišču močno okrajšane, povsem izčiščene in eklektične radijske priredbe Ionescove antidrame pa je zasebno življenje nekega ostarelega para; osamljenost in zaziranje v preteklost pa osnovni gonili igre. Dogajanje je torej ves čas prežeto z gorečo željo vsakega posameznika, da bi za njegovim življenjem vendarle kaj ostalo. Priča smo torej intimni reviziji svojih lastnih življenj in tudi neizpolnjenih pričakovanj. Zdi se, da Ionesca kot enega vodilnih predstavnikov dramske avantgarde in drame absurda, danes lahko beremo bolj skozi močno sporočilnost njegovih besedil in manj skozi zanj značilno formo.
Posnetek te radijske igre ni na voljo.