Prvo nagrado je komisija podelila projektu, katerega avtorji so Matija Bevk, Vasa J. Perović, Samo Bojnec, Valentin Tribušon, Urban Petranovič, Mitja Usenik, Irene Salord Vila in Andrej Ukmar.
Po Samoborjevih besedah bo naslednji korak podpis pogodbe z projektantom, sledila bo priprava projektne naloge, na gradbeno dovoljenje pa upa v letu oziroma poldrugem letu dni. Od tu naprej pa je, kot je povedal, odvisno od tega, ali bodo za prenovo ljubljanske Drame rezervirana sredstva v proračunu ali bo sprejet t.i.kulturni evro ali pa bo država pridobila sredstva iz tujine.
Na ministrstvu za kulturo so pred nekaj dnevi povedali, da bo ministrstvo za različna pripravljalna dela v zvezi s sanacijo Drame zagotovilo po 900.000 evrov v letošnjem in v letu 2018.
Sredstva za prenovo pa bo, ker za javno kulturno infrastrukturo ni na voljno ustreznih nepovratnih evropskih sredstev, potrebno zagotoviti iz integralnega proračuna.
Ministrstvo je zato tudi že pripravilo zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi oziroma t.i. kulturni evro. Na podlagi predlaganega zakona se bodo med drugim zagotavljala dodatna namenska sredstva za sanacijo najbolj ogroženih in najpomembnejših enot kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture, kamor sodi tudi prenova ljubljanske Drame.
O prvo nagrajenem predlogu je komisija v poročilu zapisala, da so njegovi avtorji s preprosto in premišljeno zasnovo prenove in dozidave starega gledališča po vseh merilih izpolnili zahteve iz natečajne naloge in se od vseh, tudi sorodnih predlogov, najbolj približali pričakovanjem razpisovalca. V drugi stopnji pa so prepričljivo dokazali uporabnost predlagane zasnove s tem, da so s sorazmerno malimi izboljšavami uspeli izpolniti vse dodatne zahteve komisije.
Poglavitno izhodišče predloga izhaja iz razumevanja narave sodobnega gledališča, ki postaja vedno bolj odprta, z vsakdanjim življenjem prepletena umetniška dejavnost, ki hoče ves čas nagovarjati publiko.
Novo prizidano krilo avtorji obravnavajo kot uprizoritveni stroj, ki naj poleg priprave predstav aktivira tudi javni prostor pred gledališčem in ob njem.
Obstoječ dostop v gledališče je ohranjen preko starega vhoda z manjšim sklopom garderob. Nov dostop je urejen iz stranskega trga ob Slovenski cesti preko novega stopnišča neposredno v veliki foyer.
Nov, veliki foyer pod obstoječo gledališko dvorano in stranskima trgoma postane prostorno vozlišče poti obiskovalcev gledališča do glavne dvorane, Male drame in eksperimentalnega odra, kamor dostopajo obiskovalci preko starega vhoda in neposredno iz ulice.
Novo prizidano stavbo deli odrski stolp na tehnično in umetniško krilo. Po prerezu umetniškega krila so od spodaj navzgor razporejeni Mala drama v kleti, eksperimentalni oder v pritličju in v nadstropju vadbeni oder. Funkcionalno prenovo stare dvorane so avtorji omejili na nujne, minimalne posege za izboljšanje uporabnosti stavbe.
Fasadni ovoj iz perforirane nerjaveče pločevine, ki prekriva stene prizidanega krila, ustvarja nevtralno ozadje zgodovinski stavbi starega gledališča. S predlagano fasadno opno naj bi se tudi vzpostavil enakopraven dialog med novim in starim gledališčem, je še zapisala komisija.
Na mednarodni dvostopenjski arhitekturni natečaj za prenovo SNG Drama Ljubljana je prispelo 13 projektnih rešitev. Komisije jih je v drugi krog izbrala štiri; enemu izmed njih je ob zaključku natečaja podelila tretjo nagrado, dvema pa zvišano priznanje.